Na idejo za kreiranje dnevnih vaj sem pomislila ob premišljevanju, kako popestriti delavnice kreativnega pisanja in na kakšen način sprostiti domišljijo in morebitne blokade, ki jih imajo začetniki pri pisanju. Predvsem sem želela kreirati motivacijski sistem, ki bi ljubitelje pisanja spodbudil, da storijo prvi korak k pisanju in pri tem tudi vztrajajo. Sprva manj ambiciozen projekt je prerasel v večjega in nastal je pričujoči blog, po katerem bo morda segel tudi zahtevnejši pisec.
V čem je trik dobrega pisanja?
Mislim, da je na to vprašanje sijajno odgovorila ameriška pisateljica Gertrude Stein: "To write is to write is to write is to write is to write is to write is to write is to write”. Ta njena enostavna misel me je dodatno spodbudila in pripeljala do odločitve, da kreiram blog, ki sem ga dnevno objavljala, z vajo in s priporočili in spodbudami tistim, ki si želijo bolje pisati. Člani kreativnih delavnic so vaje lepo sprejeli in jih pohvalili. Svetovali so mi, naj izdam knjigo. Za knjigo se za zdaj nisem odločila, sklenila pa sem, da bom teme dnevno objavljala v Spletnem čas-u.
Torej, da bi pisali, je treba pisati.
Dnevna vaja vsebuje uvodno besedilo, ki nas velikokrat spodbudi k pisanju, in temo, o kateri bomo na tisti dan razmišljali in pisali. Začenjam s 1. septembrom in zaključim z 31. avgustom. Na začetku so priporočila preprosta in predvsem motivacijsko naravnana, kasneje pa preidejo tudi na zahtevnejša področja literarne teorije. Največkrat priporočila in tema nista neposredno povezana, prav zaradi asociativnega pisanja, ki ga toplo priporočam. Prav tako zagovarjam kratek čas pisanja (10 do 20 minut). Za tiste, ki želijo bolj poglobljeno znanje, je na voljo seznam priporočene literature na koncu besedila.
Najbolje je, da pišemo na roko. Toda, zakaj pisati lastnoročno v dobi računalnikov in pametnih telefonov, saj smo vendar prešli iz dobe pisanja na roko v tipkanje? Eden od razlogov je zagotovo poseben čar rokopisa, na katerega smo že skoraj pozabili, in ga zdaj ohranjajo le na delavnicah kaligrafije in seveda - pisatelji in pesniki. Drugi razlog je v razlagi, da je pisanje na roko bolj povezano s pismenostjo, kot bi pričakovali. Danes skorajda nihče ne piše več lastnoročno, ampak uporabljamo elektronsko pošto in kratka sporočila ter se pogovarjamo preko interneta in preko socialnih omrežij. Kakorkoli je komunikacija preko interneta neizbežna, se mi zdi škoda, da vse manj pišemo na roke.
Strokovnjaki pravijo, da se s pomočjo lastnoročnega pisanja v možganih ustvarjajo določene mrežne povezave, ki jih je treba vzdrževati. Če pisanja ni, potem impulza v levi hemisferi možganov ni (ob predpostavki, da pišemo z desnico). Čeprav nevrofiziologija še ni povsem raziskala neposredne povezanosti razvoja razumevanja jezika z lastnoročnim pisanjem, nam dokazujejo tudi izjave pisateljev in pesnikov, ki pišejo na roko. Večina jih pravi, da so le na tak način dovolj inventivni, intuitivni, lucidni in zadostno produktivni.
Kakor se nenavadno sliši, morda celo smešno, je lastnoročno pisanje tudi fizično delo in predstavlja pomemben razlog, da se odločimo zanj. Pri njem namreč sodeluje telo, roka in čutna zaznavnost, ki se vzpostavi, medtem ko premikamo svinčnik po papirju. Včasih lahko začutimo med pisanjem utrip srca in pulz med prsti, začutimo lasten vdih in izdih in se naravnamo v položaj sprejemanja in pisanja misli, ki nas spreletavajo in silijo iz naše podzavesti. Ročno pisanje je torej fizična in duhovna, predvsem pa globoko intimna dejavnost.
Prvi priporočili za pisanje sta samo dve: pišemo na roke in pišemo vsak dan. Dovolj je naša pripravljenost, beležnica, pisalo in določitev časa, kdaj bi pisali. Za tiste, ki prisegajo na računalnik ter se jim zdi pisanje na roke praktično nemogoče in izgubljanje časa, tudi prav. Vsak naj pač izbere svoj način, takega, ki mu najbolj ustreza.
Navodila za pisanje
Navodila so preprosta. Nastavimo si časovnik, ki nas bo opozoril, da je 10 ali 20 minut mimo. V beležnico zapišemo datum in temo dneva. Za trenutek razmislimo o temi in se prepustimo svojim prvim asociacijam. Prosto se predamo mislim in jih zapisujemo tako, kot nastajajo. Pri tem naj nas ne skrbijo slovnična in druga pravila. Predvsem pa ni dobro, da smo kritični do svojega pisanja. Pisateljeva beležka bo iz dneva v dan polnejša, vedno bolj bomo vešči pisanja in tudi samozavestnejši. Ko bomo kasneje zapiske, misli in pripovedi prebirali, se nam bodo zdela nekatera besedila slaba, nekatera nerazumljiva, nekatera pa naravnost briljantna. Prav slednje lahko postanejo vir in navdih za resnejše pripovedi.
Vsakodnevno pisanje bo postalo naš novi življenjski stil. Redno pisanje je dejavnost, ki lahko preraste v strast, kajti pisanje je potovanje v svet domišljije in v svet sanj. V mislih se preselimo v življenje likov, jih oživljamo, osmislimo njihova življenja, dejanja, načrtujemo njihove uspehe in neuspehe ter poskrbimo, da nas omrežijo. Ni ga bolj vznemirljivega potovanja in ni večje avanture, kot je pisanje. Končni izdelek je zgodba, pripoved. Sijajna pripoved je tista, ki vpliva na čustva bralcev, tako, da jih ob branju skrbi, kako se bodo liki iz zgodb odzivali, se odločali, saj z njimi sočustvujejo, razmišljajo o njihovih dejanjih in jim celo sodijo.
Ko nas strast za pisanje zagrabi, nas zlepa ne spusti iz svojega objema. Dnevno pisanje po sistemu 365 tem sem tudi sama preverila in pisala po priporočeni dnevni temi. Se da!
Veliko užitkov ob pisanju!
Ko nas strast za pisanje zagrabi, nas zlepa ne spusti iz svojega objema. Dnevno pisanje po sistemu 365 tem sem tudi sama preverila in pisala po priporočeni dnevni temi. Se da!
Veliko užitkov ob pisanju!
BIBLIOGRAFIJA
.
Alenka Žbogar, Kratka proza v literarni vedi in šolski praksi, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana, 2007.
Andreja Perić, Minimalizem in sodobna slovenska kratka proza, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011.
Anthony Robbins, Prebudite velikana v sebi, Lisac & Lisac, 2000
Andrej Tarkovski, Ujeti čas, EWO, Ljubljana, 1997.
Aristotel, Nikomahova etika, Slovenska matica v Ljubljani, 2002.
Bernard Rajh, Govoriti in povedati, Uvod v študij (slovenskega) jezika, Založba Aristej, 2013.
Bonni Goldberg, Room to write, jeremz P. Tarcher/Putnam, New York, 1996.
Fernando Savater, Etika za Amadorja, Cankarjeva založba, 1998.
Herta Müller, Vrag tiči v zrcalu, KUD Apokalipsa, Ljubljana, 2011.
Madison Smartt Bell, Narrative Design, Library of Congress Cataloging-in-Publication Data, 1997.
Janko Kos, Morfologija literarnega dela, Literarni leksikon, Državna založba Slovenije, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede, 1981.
Jean Paul Sartre, Zid Besede, Izbrana dela, Cankarjeva založba, 1981.
Jože Toporišič, Stilnost in zvrstnost, Inštitut za slovenski jezik Franca Ramovška, SRC SAZU, 2008.
Judy Reeves, A writer's Book of Days, Library of Congress Cataloging-in-Publication Data, New Word Library, Novato, California, 1999;
Jurgen Wolff, Your writing coach, Library of Congress Cataloging-in-Publication Data, 2009.
Linda Jarosch, Anselm Grün, Kraljica in divja ženska, Celjska Mohorjeva dužba, 2009.
Marko Uršič, Štirje časi, Poletje, 1.del: O renesančni lepoti, Cankarjeva založba, Ljubljana 2004.
Matjaž Kmecl, Mala literarna teorija, Založba Borec, Ljubljana 1976
Michal Viewegh, Učna ura ustvarjalnega pisanja, Študentska založba, 2010.
Robert McKee, Zgodba. Umco, Ljubljana, 2008.
Rust Hills, Writing in General and Short Story in Particular, Houghton Mifflin Company, New York, 2000.
Silva Trdina, Besedna umetnost II, Mladinska knjiga, 1973
Stephen King, On Writing, Pocket books a division of Simon and Schuster, Inc., New York, 2002.
Tone Smolej, Matej Hriberšek, Retorične figure, Ljubljana, DZS, 2006
Zoran Milivojević, Emocije, Razumevanje čustev v psihoterapiji, Psihopolis inštitut d.o.o., Novi Sad, 2008.
VIRI:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran
http://www.amebis.si/
Ni komentarjev:
Objavite komentar